Pregled VS Test
Detekcija je tehnična operacija za določitev ene ali več značilnosti danega izdelka, postopka ali storitve v skladu z določenim postopkom. Odkrivanje je verjetno najpogosteje uporabljen postopek ugotavljanja skladnosti, ki je postopek ugotavljanja, ali proizvodi izpolnjujejo določene zahteve. Običajni pregled vključuje velikost, kemično sestavo, električni princip, mehansko strukturo itd. Testiranje izvaja širok nabor institucij, vključno z vladnimi agencijami, akademskimi ustanovami in raziskovalnimi ustanovami, komercialnimi organizacijami in industrijo.
Inšpekcija se nanaša na vrednotenje skladnosti z merjenjem, opazovanjem, odkrivanjem ali merjenjem. Med testiranjem in inšpekcijo bo prišlo do prekrivanja, takšne dejavnosti pa običajno izvaja ista organizacija. Pregled je večinoma odvisen od vizualnega pregleda, lahko pa vključuje tudi odkrivanje, običajno z uporabo preprostih instrumentov, kot so merilniki. Inšpekcijski nadzor praviloma izvajajo visoko usposobljeni zaposleni po objektivnih in standardiziranih postopkih, nadzor pa je običajno odvisen od subjektivne presoje in izkušenj inšpektorja.
01
Najbolj zmedene besede
ISO 9000 PROTI ISO 9001
ISO9000 se ne nanaša na standard, temveč na skupino standardov. Družina standardov ISO9000 je koncept, ki ga je predstavila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) leta 1994. Nanaša se na mednarodne standarde, ki jih je oblikoval ISO/Tc176 (Tehnični odbor za upravljanje kakovosti in zagotavljanje kakovosti Mednarodne organizacije za standardizacijo).
ISO9001 je eden od temeljnih standardov sistema vodenja kakovosti, ki je vključen v družino standardov ISO9000. Uporablja se za preverjanje, ali je organizacija sposobna zagotoviti izdelke, ki izpolnjujejo zahteve kupcev in veljavne regulativne zahteve, z namenom izboljšanja zadovoljstva kupcev. Vključuje štiri temeljne standarde: sistem vodenja kakovosti – osnova in terminologija, sistem vodenja kakovosti – zahteve, sistem vodenja kakovosti – vodnik za izboljšanje učinkovitosti ter vodnik za presojo sistema vodenja kakovosti in okolja.
Certificiranje VS priznanje
Certificiranje se nanaša na dejavnosti ugotavljanja skladnosti, kjer certifikacijski organ potrdi, da so proizvodi, storitve in sistemi upravljanja skladni z obveznimi zahtevami ali standardi ustreznih tehničnih specifikacij.
Akreditacija se nanaša na dejavnosti ocenjevanja usposobljenosti, ki jih priznava akreditacijski organ za sposobnost in praktično usposobljenost certifikacijskega organa, inšpekcijskega organa, laboratorija in osebja, vključenega v ocenjevanje, revizijo in druge dejavnosti certificiranja.
CNAS VS CMA
CMA, okrajšava za China Metrology Accreditation.Zakon o meroslovju Ljudske republike Kitajske določa, da mora inšpekcijska institucija za kakovost izdelkov, ki zagotavlja notarsko overjene podatke za družbo, prestati meroslovno preverjanje, sposobnost preskušanja in oceno zanesljivosti, ki jo opravi meroslovni upravni oddelek ljudske vlade na ravni province ali nad njo. Ta ocena se imenuje meroslovna certifikacija.
Meroslovno certificiranje je sredstvo obvezne presoje inšpekcijskih institucij (laboratorijev), ki izdajajo notarsko overjene podatke za družbo prek meroslovne zakonodaje na Kitajskem, kar lahko rečemo tudi kot obvezno priznanje laboratorijev s strani vlade s kitajskimi značilnostmi. Podatki inšpekcijske ustanove za kakovost proizvodov, ki je opravila meroslovno spričevalo, se uporabljajo za certificiranje v trgovini, ocenjevanje kakovosti proizvodov in ocenjevanje dosežkov kot notarski podatki in imajo pravni učinek.
CNAS: Kitajska nacionalna akreditacijska služba za ocenjevanje skladnosti (CNAS) je nacionalna akreditacijska institucija, ki jo je ustanovila in pooblastila Nacionalna upravna komisija za certificiranje in akreditacijo v skladu z določbami predpisov Ljudske republike Kitajske o certificiranju in akreditaciji, ki je odgovorna za akreditacijo certifikacijskih organov, laboratorijev, inšpekcijskih institucij in drugih ustreznih institucij.
Akreditacija laboratorija je prostovoljna in participativna. Sprejeti standard je enakovreden standardu iso/iec17025:2005. Obstaja sporazum o medsebojnem priznavanju, podpisan z ILAC in drugimi mednarodnimi organizacijami za sodelovanje pri akreditaciji laboratorijev za medsebojno priznavanje.
Notranja revizija proti zunanji reviziji
Notranja revizija je izboljšanje notranjega upravljanja, spodbujanje izboljšanja kakovosti s sprejetjem ustreznih korektivnih in preventivnih ukrepov za ugotovljene težave, notranja revizija podjetja, revizija prve stranke in spremljanje poslovanja vašega podjetja.
Zunanja revizija se na splošno nanaša na revizijo podjetja s strani certifikacijske družbe in revizijo tretje osebe, da se ugotovi, ali podjetje deluje v skladu s standardnim sistemom in ali je mogoče izdati certifikacijski certifikat.
02
Najpogosteje uporabljeni pogoji certificiranja
1. Certifikacijska ustanova: se nanaša na institucijo, ki jo je potrdila Služba za nadzor in upravljanje certificiranja in akreditacije Državnega sveta in je v skladu z zakonom pridobila kvalifikacijo pravne osebe ter lahko opravlja dejavnosti certificiranja v okviru soglasja.
2. Revizija: nanaša se na sistematičen, neodvisen in dokumentiran postopek za pridobivanje revizijskih dokazov in njihovo objektivno ovrednotenje za določitev stopnje izpolnjevanja revizijskih meril.
3. Revizor: se nanaša na osebo, ki je sposobna izvajati revizijo.
4. Lokalni oddelek za nadzor in administracijo certificiranja se nanaša na lokalno institucijo za vstopno-izstopno inšpekcijo in karanteno, ki jo je ustanovil oddelek za kakovost in tehnični nadzor ljudske vlade province, avtonomne regije in občine neposredno pod osrednjo vlado in nadzorom kakovosti, oddelek za inšpekcijo in karanteno državnega sveta, ki ga pooblasti nacionalni oddelek za nadzor in upravljanje certificiranja in akreditacije.
5. Certificiranje CCC: nanaša se na obvezno certificiranje izdelkov.
6. Izvozna evidenca: nanaša se na izvajanje sistema zdravstvene dokumentacije s strani države za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in skladiščenjem izvožene hrane (v nadaljnjem besedilu: izvozna podjetja za proizvodnjo hrane) v skladu z zahtevami zakona o varni hrani. . Nacionalna uprava za certificiranje in akreditacijo (v nadaljnjem besedilu Uprava za certificiranje in akreditacijo) je zadolžena za delo zdravstvenih kartotek nacionalnih izvoznih podjetij za proizvodnjo hrane. Vsa podjetja, ki proizvajajo, predelujejo in skladiščijo izvozno hrano na ozemlju Ljudske republike Kitajske, morajo pridobiti potrdilo o zdravstvenem stanju, preden lahko proizvajajo, predelujejo in skladiščijo izvozno hrano.
7. Zunanje priporočilo: nanaša se na to, da potem, ko bo izvozno podjetje za proizvodnjo živil, ki zaprosi za tujo zdravstveno registracijo, opravilo pregled in nadzor vstopno-izstopne inšpekcije in karantenskega urada v njegovi pristojnosti, bo vstopno-izstopna inšpekcijska služba in karantenski urad predložil podjetje vloga za tuje zdravstvene registracijske materiale Nacionalni upravi za certificiranje in akreditacijo (v nadaljnjem besedilu Uprava za certificiranje in akreditacijo) in komisija za certificiranje in akreditacijo bo preverila, ali izpolnjuje zahteve, CNCA (v imenu »Nacionalne uprave za certificiranje in akreditacijo Ljudske republike Kitajske«) bo enotno priporočila pristojnim organom ustreznih držav ali regij.
8. Registracija uvoza se nanaša na uradno izdajo in izvajanje določb o registraciji in upravljanju tujih proizvodnih podjetij za uvoženo hrano v letu 2002, ki se uporabljajo za registracijo in upravljanje tujih proizvodnih, predelovalnih in skladiščnih podjetij (v nadaljnjem besedilu: tuja proizvodna podjetja), ki izvažajo hrano na Kitajsko. Tuji proizvajalci, ki izvažajo izdelke iz kataloga na Kitajsko, morajo zaprositi za registracijo pri nacionalni upravi za certificiranje in akreditacijo. Živila tujih proizvajalcev brez registracije se ne uvažajo.
9. HACCP: analiza nevarnosti in kritične kontrolne točke. HACCP je osnovno načelo, ki živilska podjetja vodi pri vzpostavitvi sistema nadzora varnosti hrane, pri čemer je poudarek na preprečevanju nevarnosti in ne na pregledu končnih izdelkov. Sistem nadzora varnosti živil, ki temelji na HACCP, imenujemo sistem HACCP. Je sistem za identifikacijo, vrednotenje in nadzor pomembnih nevarnosti za varnost hrane.
10、 Ekološko kmetijstvo: se nanaša na »V skladu z določenimi standardi ekološke kmetijske pridelave v pridelavi ne uporabljamo organizmov in njihovih produktov, pridobljenih z genskim inženiringom, ne uporabljamo kemičnih sintetičnih pesticidov, gnojil, regulatorjev rasti, krmnih dodatkov in drugih snovi, sledite naravnim zakonom in ekološkim načelom, usklajujte ravnovesje med sajenjem in ribogojstvom ter sprejmete vrsto trajnostnih kmetijskih tehnologij za ohranjanje trajnosten in stabilen sistem kmetijske proizvodnje. Kitajska ima izdan nacionalni standard ekoloških proizvodov (GB/T19630-2005).
11. Certificiranje ekoloških proizvodov: se nanaša na dejavnosti certifikacijskih organov za ocenjevanje postopka pridelave in predelave ekoloških proizvodov v skladu z upravnimi ukrepi za certificiranje ekoloških proizvodov (Uredba AQSIQ [2004] št. 67) in drugimi certifikacijskimi določbami ter na dokazujejo, da izpolnjujejo nacionalne standarde ekoloških proizvodov.
12. Ekološki proizvodi: nanašajo se na proizvode, ki so pridelani, predelani in prodani v skladu z nacionalnimi standardi za ekološke proizvode in certificirani s strani pravnih institucij.
13. Zelena hrana: se nanaša na hrano, ki je posajena, gojena, uporabljena z organskimi gnojili ter predelana in pridelana v standardnem okolju, proizvodni tehnologiji in zdravstvenih standardih brez visoke toksičnosti in visokih ostankov pesticidov v pogojih brez onesnaževanja ter potrjeno s strani certifikacijskega organa z oznako zelena živila. (Certifikat temelji na industrijskem standardu Ministrstva za kmetijstvo.)
14. Kmetijski proizvodi, ki ne onesnažujejo: nanašajo se na nepredelane ali prvotno predelane užitne kmetijske proizvode, katerih proizvodno okolje, proizvodni proces in kakovost proizvodov izpolnjujejo zahteve ustreznih nacionalnih standardov in specifikacij, so bili certificirani kot kvalificirani in so pridobili certifikacijski certifikat ter so dovoljena uporaba logotipa kmetijskih proizvodov brez onesnaževanja.
15. Certificiranje sistema vodenja varnosti živil: nanaša se na uporabo načela HACCP v celotnem sistemu sistema vodenja varnosti živil, ki vključuje tudi ustrezne zahteve sistema vodenja kakovosti ter celoviteje usmerja delovanje, jamstvo in vrednotenje upravljanje varnosti hrane. V skladu z izvedbenimi pravili za certificiranje sistema vodenja varnosti hrane certifikacijski organ izvaja dejavnosti ocenjevanja kvalifikacij za podjetja za proizvodnjo hrane v skladu z GB/T22000 "Sistem vodenja varnosti hrane – zahteve za različne organizacije v prehranski verigi" in različnimi posebnimi tehnične zahteve, kar imenujemo certificiranje sistema vodenja varne hrane (na kratko FSMS certificiranje).
16. GAP – Dobra kmetijska praksa: Nanaša se na uporabo sodobnega kmetijskega znanja za znanstveno urejanje vseh vidikov kmetijske proizvodnje in spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva ob zagotavljanju kakovosti in varnosti kmetijskih proizvodov.
17. Dobra proizvodna praksa: (GMP-Good Manufacturing Practice): Nanaša se na celovit sistem vodenja kakovosti, ki pridobi pričakovano kakovost izdelkov z določitvijo pogojev strojne opreme (kot so tovarniške zgradbe, objekti, oprema in naprave) in zahtev glede upravljanja ( kot so nadzor proizvodnje in predelave, pakiranje, skladiščenje, distribucija, higiena osebja in usposabljanje itd.), ki bi jih morali proizvodi imeti za proizvodnjo in predelavo, ter izvajanje znanstvenega upravljanja in strogega nadzora v celotnem proizvodnem procesu. Vsebine, določene v GMP, so najosnovnejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati živilskopredelovalna podjetja, in predpogoji za razvoj in implementacijo drugih sistemov vodenja varnosti in kakovosti živil.
18. Certificiranje zelenega trga: nanaša se na vrednotenje in certificiranje veleprodajnega in maloprodajnega tržnega okolja, opreme (prikaz konzerviranja, odkrivanje, predelava) vhodnih zahtev glede kakovosti in upravljanja ter konzerviranja blaga, konzerviranja, pakiranja, sanitarnega upravljanja, hrane na kraju samem obdelavo, tržne kredite in druge storitvene zmogljivosti in postopke.
19. Usposobljenost laboratorijev in inšpekcijskih institucij: nanaša se na pogoje in zmožnosti, ki jih morajo imeti laboratoriji in inšpekcijske ustanove, ki zagotavljajo podatke in rezultate, ki jih je mogoče dokazati družbi.
20. Akreditacija laboratorijev in inšpekcijskih ustanov: nanaša se na dejavnosti vrednotenja in priznavanja, ki jih izvajajo Nacionalna uprava za certificiranje in akreditacijo ter oddelki za kakovost in tehnični nadzor ljudskih vlad provinc, avtonomnih regij in občin neposredno pod osrednjo vlado o tem, ali osnovni pogoji in zmogljivosti laboratorijev in inšpekcijskih ustanov so v skladu z zakoni, upravnimi predpisi in ustreznimi tehničnimi specifikacijami ali standardi.
21. Meroslovno certificiranje: Nanaša se na oceno meroslovnega preverjanja, delovne zmogljivosti preskusne opreme, delovnega okolja in delovnih sposobnosti osebja ter zmožnosti sistema kakovosti, da zagotovi enotne in točne merilne vrednosti inštitucije za inšpekcijo kakovosti izdelkov, ki družbi zagotavljajo poštene podatke s strani Nacionalne uprave za akreditacijo in lokalnih oddelkov za inšpekcijo kakovosti v skladu z določbami ustreznih zakonov in upravnih predpisov, kot tudi sposobnost sistema kakovosti, da zagotovi pošteni in zanesljivi podatki o testiranju.
22. Pregled in odobritev (sprejemanje): se nanaša na pregled inšpekcijskih zmogljivosti in sistema kakovosti inšpekcijskih institucij, ki opravljajo nalogo inšpekcijskega pregleda, ali proizvodi izpolnjujejo standarde, ter nalogo nadzora in inšpekcijskih pregledov drugih standardov s strani Nacionalne uprave za akreditacijo. in lokalne oddelke za inšpekcijo kakovosti v skladu z določbami ustreznih zakonov in upravnih predpisov.
23. Preverjanje zmogljivosti laboratorija: Nanaša se na ugotavljanje zmogljivosti laboratorijskega testiranja s primerjavo med laboratoriji.
24. Sporazum o medsebojnem priznavanju (MRA): nanaša se na sporazum o medsebojnem priznavanju, ki sta ga podpisali obe vladi ali instituciji za ugotavljanje skladnosti glede posebnih rezultatov ugotavljanja skladnosti in sprejemanje rezultatov ugotavljanja skladnosti posebnih institucij za ugotavljanje skladnosti v okviru sporazuma.
03
Terminologija, povezana s certificiranjem izdelkov in organizacijo
1. Prijavitelj/naročnik certificiranja: vse vrste organizacij, ki so registrirane pri upravnem oddelku za industrijo in trgovino in pridobijo dovoljenja za opravljanje dejavnosti v skladu z zakonom, vključno z vsemi vrstami organizacij, ki so pravne osebe, kot tudi druge organizacije, ki so pravno ustanovljene, imajo določene organizacijske strukture in lastnine, vendar nimajo pravne osebnosti, kot so samostojna lastniška podjetja, partnerska podjetja, skupna podjetja partnerskega tipa, kitajsko-tuja zadružna podjetja, ki delujejo podjetja in podjetja brez pravne osebnosti, financirana iz tujine, Podružnice, ki jih ustanovijo in imajo licenco pravne osebe in posamezna podjetja. Opomba: Prijavitelj postane imetnik licence po pridobitvi certifikata.
2. Proizvajalec/proizvajalec izdelka: organizacija pravne osebe s sedežem na enem ali več stalnih mestih, ki izvaja ali nadzoruje načrtovanje, proizvodnjo, vrednotenje, obdelavo in skladiščenje proizvodov, tako da je lahko odgovorna za stalno skladnost proizvodov z ustreznimi zahteve in prevzame polno odgovornost v teh vidikih.
3. Proizvajalec (proizvodna lokacija)/zaupano proizvodno podjetje: kraj, kjer se izvaja končna montaža in/ali testiranje certificiranih proizvodov, certifikacijske oznake in certifikacijske agencije pa se uporabljajo za izvajanje storitev sledenja zanje. Opomba: Na splošno je proizvajalec kraj za končno montažo, rutinski pregled, potrditveni pregled (če obstaja), pakiranje ter pritrditev ploščice z imenom izdelka in certifikacijske oznake. Kadar zgornjih procesov izdelkov ni mogoče dokončati na enem mestu, se za pregled izbere razmeroma popolno mesto, ki vključuje vsaj rutinski, potrditveni pregled (če obstaja), ploščico z imenom izdelka in certifikacijsko oznako, ter pravico do nadaljnjega pregleda na drugih mestih. biti rezerviran.
4. Proizvajalec OEM (Original Equipment Manufacturer): proizvajalec, ki proizvaja certificirane izdelke v skladu z zasnovo, nadzorom proizvodnega procesa in inšpekcijskimi zahtevami, ki jih zagotovi naročnik. Opomba: Naročnik je lahko prijavitelj ali proizvajalec. Proizvajalec OEM proizvaja certificirane izdelke z opremo proizvajalca OEM v skladu z zahtevami naročnika glede načrtovanja, nadzora proizvodnega procesa in inšpekcijskih zahtev. Uporabijo se lahko blagovne znamke različnih vlagateljev/proizvajalcev. Različne stranke in proizvajalce originalne opreme je treba pregledati ločeno. Elementi sistema se ne smejo večkrat pregledovati, vendar nadzor proizvodnega procesa in zahteve za inšpekcijo izdelkov ter pregled doslednosti izdelka ne morejo biti izvzeti.
5. Proizvajalec ODM (Original Design Manufacturer): tovarna, ki načrtuje, obdeluje in proizvaja enake izdelke za enega ali več proizvajalcev z uporabo enakih zahtev glede zmogljivosti zagotavljanja kakovosti, iste zasnove izdelka, nadzora proizvodnega procesa in inšpekcijskih zahtev.
6. Imetnik potrdila o začetnem certificiranju ODM: organizacija, ki ima potrdilo o začetnem certificiranju izdelka ODM. 1.7 Organizacija, ki dobavitelju zagotavlja komponente, dele in surovine proizvajalcu za proizvodnjo certificiranih izdelkov. Opomba: Pri vlogi za certificiranje, če je dobavitelj obrt/prodajalec, je treba navesti tudi proizvajalca oziroma proizvajalca komponent, delov in surovin.
04
Terminologija, povezana s certificiranjem izdelkov in organizacijo
1. Nova vloga: vse vloge za certificiranje, razen vloge za spremembo in vloge za pregled, so nove vloge.
2. Vloga za razširitev: prijavitelj, proizvajalec in proizvajalec so že pridobili certifikacijo izdelkov in vlogo za certifikacijo novih istovrstnih izdelkov. Opomba: Podobni izdelki se nanašajo na izdelke v okviru iste kode tovarniške definicije.
3. Vloga za razširitev: prijavitelj, proizvajalec in proizvajalec so že pridobili certifikacijo izdelkov ter vlogo za certifikacijo novih izdelkov različnih vrst. Opomba: Različne vrste izdelkov se nanašajo na izdelke v obsegu različnih tovarniških kod.
4. Aplikacija načina ODM: aplikacija v načinu ODM. Način ODM, to je, da proizvajalci ODM oblikujejo, obdelujejo in proizvajajo izdelke za proizvajalce v skladu z ustreznimi sporazumi in drugimi dokumenti.
5. Vloga za spremembo: vloga, ki jo vloži imetnik za spremembo informacij o certifikatu, organizacije in morebitnega vpliva na skladnost izdelka.
6. Vloga za ponovni pregled: če mora imetnik še naprej imeti certifikat, pred iztekom veljavnosti certifikata ponovno zaprosi za izdelek s certifikatom. Opozorilo: Vloga za ponovni pregled se vloži pred potekom veljavnosti certifikata, pred potekom veljavnosti certifikata pa se izda novo potrdilo, sicer se šteje kot nova prijava.
7. Nekonvencionalni inšpekcijski pregled tovarne: zaradi dolgega cikla inšpekcijskih pregledov ali drugih razlogov se podjetje prijavi in ga je odobril certifikacijski organ, vendar formalni preskus izdelka, prijavljenega za certificiranje, ni bil opravljen.
05
Terminologija, povezana s testiranjem
1. Inšpekcijski pregled izdelka/test vrste izdelka: pregled izdelka se nanaša na povezavo v sistemu certificiranja izdelkov za določanje lastnosti izdelka s preskušanjem, vključno z zahtevami glede vzorcev in zahtevami za oceno testiranja. Preskus tipa izdelka je namenjen preverjanju, ali izdelek izpolnjuje vse zahteve standardov za izdelke. Pregled izdelka na splošno vključuje preskus vrste izdelka; V ožjem smislu se inšpekcija proizvoda nanaša na preskus, ki se izvaja v skladu z nekaterimi kazalniki standardov za proizvode ali standardov za lastnosti izdelkov. Trenutno so testi, ki temeljijo na varnostnih standardih proizvodov, opredeljeni tudi kot tipski testi proizvodov.
2. Redni pregled/inšpekcija procesa: Rutinski pregled je 100-odstotni pregled izdelkov na proizvodni liniji v končni fazi proizvodnje. Na splošno po pregledu ni potrebna nadaljnja obdelava, razen pakiranja in označevanja. Opomba: Rutinski pregled se lahko izvede z enakovredno in hitro metodo, določeno po preverjanju.
Procesni pregled se nanaša na pregled prvega artikla, polizdelka ali ključnega procesa v proizvodnem procesu, ki je lahko 100% pregled ali vzorčni pregled. Inšpekcija procesa se uporablja za izdelke za predelavo materialov, izraz "inšpekcija procesa" pa se na splošno uporablja tudi v ustreznih standardih.
3. Potrditveni pregled/pregled dostave: potrditveni pregled je pregled vzorčenja, s katerim se preveri, ali izdelek še naprej izpolnjuje zahteve standarda. Potrditveni preskus se izvede v skladu z metodami, določenimi v standardu. Opomba: Če proizvajalec nima preskusne opreme, se potrditveni pregled lahko zaupa pristojnemu laboratoriju.
Inšpekcija franko tovarna je končna kontrola izdelkov, ko zapustijo tovarno. Pregled dostave velja za izdelke za predelavo materialov. V ustreznih standardih se na splošno uporablja tudi izraz "preverjanje dostave". Pregled dostave mora opraviti tovarna.
4. Določeni preskus: preskus, ki ga izvede proizvajalec na proizvodnem mestu v skladu s postavkami, ki jih izbere inšpektor v skladu s standardi (ali certifikacijskimi pravili), da oceni konsistenco izdelka.
06
Terminologija, povezana s tovarniškim pregledom
1. Tovarniški pregled: pregled zmogljivosti tovarne za zagotavljanje kakovosti in skladnosti certificiranih izdelkov.
2. Začetni tovarniški pregled: tovarniški pregled proizvajalca, ki zaprosi za certificiranje, pred pridobitvijo certifikata.
3. Nadzor in inšpekcija po certificiranju: Da bi zagotovili, da certificirani izdelki še naprej izpolnjujejo certifikacijske zahteve, se za proizvajalca izvajajo redni ali neredni tovarniški pregledi, nadzor in inšpekcija pa pogosto izvajata tovarniške nadzorne dejavnosti vzorčenja in inšpekcijskih pregledov pri isti čas.
4. Običajni nadzor in inšpekcija: nadzor in inšpekcija po certificiranju v skladu s ciklom nadzora, določenim v pravilih certificiranja. Običajno se imenujeta nadzor in inšpekcija. Pregled se lahko opravi z ali brez predhodne najave.
5. Letalska inšpekcija: oblika običajnega nadzora in inšpekcije, ki pomeni dodelitev inšpekcijske skupine, ki neposredno prispe na mesto proizvodnje v skladu z ustreznimi predpisi, ne da bi imetnika licence/proizvajalca predhodno obvestila o izvajanju nadzora in inšpekcije tovarne in/ali tovarne. nadzor in vzorčenje v podjetju z licenco.
6. Posebni nadzor in inšpekcija: oblika nadzora in inšpekcije po certificiranju, ki je povečati pogostost nadzora in inšpekcije in/ali tovarniškega nadzora in vzorčenja za proizvajalca v skladu s pravili certificiranja. Opomba: posebni nadzor in inšpekcija ne more nadomestiti običajnega nadzora in inšpekcije.
07
Terminologija, povezana z ugotavljanjem skladnosti
1. Ocenjevanje: pregled/inšpekcija certificiranih proizvodov, pregled sposobnosti zagotavljanja kakovosti proizvajalca in pregled konsistentnosti proizvoda v skladu z zahtevami certifikacijskih pravil.
2. Revizija: pred odločitvijo o certificiranju potrdite popolnost, verodostojnost in skladnost informacij, predloženih za vlogo za certificiranje izdelka, dejavnosti vrednotenja ter začasno razveljavitev, preklic, preklic in obnovitev certifikacijskega certifikata.
3. Odločitev o certificiranju: presodite učinkovitost certifikacijskih dejavnosti in sprejmete končno odločitev o pridobitvi certifikata in o odobritvi, ohranitvi, preklicu, preklicu, preklicu in obnovitvi certifikata.
4. Predhodna ocena: del odločitve o certificiranju je potrditev popolnosti, skladnosti in učinkovitosti informacij, zagotovljenih v končni fazi dejavnosti ocenjevanja certificiranja proizvoda.
5. Ponovno vrednotenje: sestavni del odločitve o certificiranju je določitev veljavnosti certifikacijskih aktivnosti in sprejetje končne odločitve o pridobitvi certifikata in o odobritvi, ohranitvi, začasni prekinitvi, preklicu in obnovitvi certifikata.
Čas objave: 17. marec 2023